Dr. Ioana Nae, biologinja: izkušnja eLTER in njen vpliv na mojo znanstveno pot
»Ko sem se odločila zaprositi za sredstva za delo na območju eLTER, si nisem predstavljala, kakšna izkušnja me čaka. Izbrala sem Postojnsko jamo v Sloveniji, saj delam v jamah in raziskujem združbe členonožcev v podzemnih habitatih v Romuniji, na inštitutu, ki ga je ustanovil Emil Racovitza, znanstvenik, ki je svetu dal novo znanstveno vedo – speleologijo. O Sloveniji sem vedela zelo malo; Postojnska jama je bila ena njenih redkih znamenitosti, ki sem jih poznala.
Kar sem odkrila, me je za vedno zaznamovalo: deželo, ki jo opredeljuje kras in si z vsemi močmi prizadeva za njegovo ohranjanje; državo z nacionalnimi programi čiščenja jam, saj njena oskrba z vodo temelji izključno na podzemni kraški vodi; državo, ki za spremljanje kakovosti vode uporablja obstoječo, tudi starejšo infrastrukturo, hkrati pa skupaj z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa gradi novo. Tu je tudi ena največjih evropskih jam, Postojnska jama, ki jo spremljajo že več kot 200 let in je dom skrivnostnega močerila Proteus anguinus.
Ves teden, ki sem ga preživela v Sloveniji, nas je vodila dr. Tanja Pipan, katere knjige in članke o podzemnih okoljih smo poznali in uporabljali pri svojem delu. Na terenu smo sodelovali z biologi, geologi in geografi z inštituta, ki so nam predstavili projekte v teku, svoje terenske izkušnje in delovne protokole. Imeli smo priložnost vzorčiti členonožce v Postojnski jami, obiskali smo laboratorij Tular, kjer preučujejo močerila, in se podali v Škocjanske jame, kjer je najgloblji podzemni kanjon v Evropi.«